Telemach

Ostrina slike

Slika pri analogni televiziji se prenaša s 576 vrsticami (bolj natančno z 2 x po 288 vrsticami), pri čemer ima ena vrstica ločljivost okrog 300 - 400 točk, odvisno od kvalitete posnetka. Pri digitalni televiziji ima slika format 576 x 720 točk, kar v praksi lahko pomeni do štirikrat ostrejšo sliko. Na digitalnem zaslonu se slika potem prikaže na 576 x 768 kvadratnih točkah (če gre za standardni format 4 : 3) oziroma na 576 x 1024 kvadratnih točkah (če gre za širokozaslonski format Pal Plus). Vendar pa se mora slika že pri nastanku, torej pri snemanju s kamero, posneti v digitalni obliki, saj pretvorba analogne slike v digitalno poslabša kvaliteto.

 

Število kanalov

Eden od razlogov za razvoj digitalne televizije je bilo prav potreba po vedno večjem številu kanalov. Medtem ko lahko na eni frekvenci (enem kanalu) analogne televizije prenašamo en sam analogni program, lahko na istem kanalu v primeru digitalne televizije prenašamo več kanalov, tipično 5 do 6 (ali celo 10, če se zadovoljimo z nekoliko slabšo kvaliteto). Kapaciteta digitalne televizije je zato vsaj dvakrat večja kot kapaciteta analogne televizije. Prenosa televizije v visoki ločljivosti (HDTV) pa si brez digitalne televizije sploh ne moremo predstavljati.

 

Večkanalni zvok

Pri analogni televiziji sicer poznamo tudi stereo zvok oziroma dvokanalni mono zvok (v tem primeru lahko na primer izbiramo med dvema različnima jezikoma), medtem ko pri digitalni televiziji lahko v digitalni tok podatkov ob sliki vključimo poljubno število zvočnih kanalov, tako stereo kot mono, ali celo večkanalni zvok (5.1.) za hollywoodske filme. Gledalec potem izbere zvočni kanal glede na svojo audio opremo (stereo ali večkanalni) oziroma v primeru različnih jezikov zvočni kanal svojega jezika. Podobno izbiranje zvočnega kanala poznamo tudi na ploščah DVD. Šele večkanalni zvok (seveda s primernim ozvočenjem s petimi zvočniki) nam bo doma pričaral vzdušje iz kinematografov.

 

Digitalni podnapisi

Analogna televizija lahko realizira podnapise samo s pomočjo teleteksta. Stran 888 je običajno rezervirana za podnapise in če vključimo teletekst na tej strani, bodo podnapisi prikazani skozi sliko. Če so podnapisi v različnih jezikih, so potem običajo na sosednjih sraneh (887, 886 itd). Pri digitalni televiziji pa ob teletekstnih podnapisih poznamo tudi digitalne (DVB) podnapise, kjer se podnapisi vključijo v sliko (podobno kot to poznamo pri filmih, ki so posneti na plošče DVD). Takšni podnapisi so tudi lepši na pogled, saj so običajni podnapisi na večjih televizijskih zaslonih preveliki.

 

Elektronski programski vodič (EPG)

Teletekst je edini "programski vodič" analogne televizije (če ne štejemo servisa NexTView, ki pa se ni pretirano uveljavil), medtem ko imamo pri digitalni televiziji pravi elektronski vodič, ki vsebuje informacije o urniku in vsebini posameznih oddaj za več ur vnaprej. Telemach v digitalnem paketu dodaja elektronski vodič tudi za tiste programe (n.pr. programom Televizije Slovenija), ki EPGja nimajo, tujejezične elektronske vodiče pa prevaja v slovenščino. Najbolj uporabna lastnost elektronskega vodiča je, da nas opozarja na izbrane oddaje (samodejni preklop) oziroma da jih lahko celo samodejno posnamemo.

 

Teletekst

Tekstovni informacijski servis teletekst dobro poznamo že iz časov analogne televizije, saj je bil uveden že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in teletekst v digitalni televiziji ni nič drugačen. Še vedno se zaporedno prenašajo strani od 100 do 899 in na podstrani je potrebno čakati (razen če nimamo televizorja oziroma digitalnega sprejemnika, ki sproti shranjuje strani oziroma podstrani). Nekatere televizije (n.pr. CNN) so teletekst že ukinile.

 

Televizija visoke ločljivosti (HDTV)

Televizija visoke ločljivosti je možna samo v svetu digitalne televizije. Tudi televizija standardne ločljivosti (SDTV) je v digitalnem svetu kvalitetnejša kot analogna, seveda pa je predpogoj, da je celotna produkcija televizijske slike digitalna, od kamer naprej (in ne samo končna digitalizacija oddajanja)!

 

Digitalni video snemalnik (DVR)

V digitalni dobi verjetno le še malokdo snema televizijske oddaje ali filme na VHS kasete. Danes so običajni digitalni snemalniki, ki snemajo na vgrajeni disk. Nekateri imajo vgrajen tudi DVD snemalnik, tako da lahko posnetke trajno arhiviramo na plošče DVD. Vendar pa ti snemalniki sliko sprejmejo v analogni obliki in jo šele potem pretvorijo v digitalno. Če je že originalna slika digitalna, nima smisla, da jo pretvarjamo v analogno, saj vsaka pretvorba signala poslabša kvaliteto slike. Zato je najbolje, da funkcijo snemalnika opravlja kar digitalni sprejemnik z vgrajenim diskom, ki lahko sliko posname na disk v originalni digitalni kvaliteti. Nekateri snemalniki hkrati s sliko (in seveda zvokom) posnamejo tudi vse dodatne kanale, teletekst, podnapise, tako da lahko tudi kasneje pri gledanju filma izbiramo, v katerem jeziku ga bomo poslušali, ali katere podnapise bomo vključili. Lahko bomo celo pogledali teletekst, ki se je oddajal takrat, ko smo film posneli.

 

Digitalni sprejemniki (set top box)

Digitalni sprejemnik je naprava, ki vam omogoča gledanje digitalnih programov na vašem televizorju. Novejše televizije imajo te sprejemnike vgrajene in v tem primeru se teh sprejemnikov ne potrebuje.

 

Modul

Modul je PCMCIA kartica, ki prebere podatke na pametni kartici, ta pa vam odkodira programe. V praksi to pomeni, da če je pogram zaščiten ($ znak poleg njega, npr. POP TV), ga modul odkodira, na podlagi podatkov z pametne kartice (paket na katerega ste naročeni.)
V primeru če digitalna televizija z DVB-C TV sprejemnikih ne deluje je možno da stranka nima vstavljenega modula ali pa je ta vstavljen napačno.(Pri nekaterih modelih je sam modul potreben za aktivacijo digitalne kabelske televizije, drugače deluje samo analogna).

 

Koaksialni kabel

Koaksialni kabel tvori vodnik v sredini, obdan z izolatorjem alidielektrikom, ovit z bakrenim trakom ali oklepom (oklopom) in končno še z zunanjo gumijasto ali plastično zaščitno prevleko. V omrežju Telemach se koaksialni kabel uporablja za prenos signala od optičnega vozlišča do naročnika. Za razpeljavo signala se uporablja 75Ω koaksialni kabel.

 

Scart kabel/priključek

SCART povezovalni kabel skrbi za povezavo video signala med TV sprejemnikom in DVD predvajalnikom, hišnim kinom, videorekorderjem ali drugimi napravami.

 

HDMI kabel/priključek

HDMI priključek je digitalni avdio/video priključek, ki poskrbi za povezavo med vašim televizorjem in različnimi avdio/video napravami, ki imajo HDMI priključke, kot so npr.: HD DVD predvajalniki, digitalni sprejemniki, računalniki itd. HDMI vhod je pripravljen za prenos slike visoke ločljivosti (HD) in prenos večkanalnega zvoka, po samo enem kablu.

 

Mpeg 2

Mpeg 2 je sistem kodiranja za prenos avdio in video vsebin za predvajanje na televiziji. Standard je bil uveden za kompresijo avdio in video vsebin za digitalno televizijo, digitalno satelitsko televiziijo, za DVD medije ter digitalno kabelsko televizijo.

 

Mpeg 4

Najnovejši sistem kodiranja, ki avdio in video datoteke skopresira na raven ločljivosti »računalniške slike«. Sistem še ni dovršen in je še v razvoju. Pri tem tipu kodiranja je možno kodirati mešane vsebine (video, zvok, govor) in se uporablja tudi za VoIP telefonijo. Pri naši digitalni televiziji se uporablja za prenos HD slike.

 

DVB-C - Digital Video Broadcastig

Cable oz. digitalni video prenos vsebine preko kabelskega sistema. DVB-C standard se na Telemachu uporablja za prenos digitalne televizije.

 

DVB-S - Digital Video Brodcasting

Satelite oz. oddajanje preko satelita

 

DVB-T- Digital Video Brodcasting

Terrestial oz. oddajanje preko zemeljskih oddajnikov

 

Razlika med analogno kabelsko televizijo in televizijo IP

Analogna televizijska shema se med letom lahko spreminja. Shemo dopolnjujemo s programi, ki nudijo zanimive in vznemirljive nove vsebine. Prednost analogne televizijske sheme pred televizijo IP je bistvena predvsem zato, ker se programi k uporabniku prenašajo istočasno, torej vsi hkrati. Uporabnik lahko gleda program na enem televizijskem sprejemniku, hkrati lahko snema svojo priljubljeno oddajo prek DVD-snemalnika, v drugi sobi pa brez težav spremlja tretji program ...

Pri tehnologiji IPTV je potreben dekoder, ki sočasno prenaša en podatkovni tok (en televizijski program) naenkrat. Uporabnikom to nemalokrat povzroča težave, saj ne morejo posneti svoje priljubljene serije, medtem ko gledajo druge vsebine, ali gledati različnih televizijskih programov na različnih televizijskih sprejemnikih.